PROTOTIP ZA NOVOLETNO ČESTITKO

To pa je prototip letošnje novoletne čestitke. Nastajala je kar nekaj dni, ker še vedno čutim v vratu posledice prometne nesreče in prav dolgo ne morem sedeti. Ampak končala pa sem jo.

PICK POINT ČESTITKA

Na srečanju v Dekanih sem se zastrupila z za meno novo tehniko izdelovanja voščilnic.

To voščilnico sem izdelala za sodelavko:

OZNAČEVALCI ZA KNJIGE

Prejšnji teden sva imela z Nikom neprijetno plehnato srečanje. Imela sva prometno nesrečo v kateri sva hvala bogu dobila le lažje poškodbe. Sošolci in učiteljica so Niku poslali veliko lepih želja in prelepe risbice. Ker sva bila lepo, prijetno presenečena, sva se odločila, da jim vrnemo pozornost. Časa sva pa tudi imela dovolj. Nik hodi v drugi razred devetletke in vsi se zelo trudijo, da bi čim prej znali brati in prebrati čim več knjig. In tako sva se odločila, da narediva te označevalce za knjige.

Toliko jih je bilo potrebno narediti:

Pa še malo sladkorčka za zraven:

Nove čestitke in sobotni dan

Moram priznati, da sem dobila popolni napad na rožice. Trenutno me drži, da morajo imeti vsi moji izdelki vsaj malo rožic, vsaj malo svežine. Te dve čestitki sta bili narejeni v petek zvečer.

Prva je bila namenjena moji stari mami - babi, ki je v petek praznovala rojstni dan. To je naša babi, ki kljub 79 letom še vedno drži vse niti v rokah. Je glavni organizator vseh naših zabav. Tako smo se tudi v soboto družili, bi lahko rekli, kar na njeno "komando". To so druženja, na katero pridemo vsi njeni, teh pa ni malo. Nekako smo jo prepričali, da lahko tudi samo sedi in ne rabi nobenega "pedenat", ker ima za to hčerko, vnukinjo in pravnukinjo, ki to vse lepo obvladajo, pa še kakšno dekle bi se našlo, ki bi z veseljem pomagalo. Skratka bilo je prijetno druženje, zabava uspela v popolnosti, to pa se je potrebno zahvaliti moji mami, ki ji je uspelo tako lepo vse pripraviti.



Druga čestitka pa je bila namenjena mojemu bratcu, ki je postal v juniju prestopil iz dvajsetih v trideseta leta. Dobrodošel v klub smrkavc:

CRAFT-alnica

Včeraj je nastala ta čestitka, katero sem naredila za izziv na CRAFT-alnici:

ORANŽNO - ROZA VERIŽICE

Danes sem se odločila, da večer preživim za mizo in ne pred televizijo. Eden od vzrokov za tako odločitev je, da se bliža konec šolskega leta. Jaz, oziroma moji otroci, bi radi podarili svojim učiteljicam in vzgojiteljicam neko majhno pozornost, s katero bi pokazali, da so se imeli v tem šolskem letu lepo. In tako so nastale te verižice:

INVAZIJA SLONČKOV

V začetku meseca junija je na Dolenjskem potekalo srečanje članic Otoka zakladov. Imeli smo kar nekaj delavnic. To sta izdelka, ki sva ga naredili z Evo, po navodilih BojeMoje:

Res, da enakih barv, ampak se razlikujeta. Eden slonček je mama, eden pa hčerka. Hmmm.

No, kasneje pa so nastali še tile slončki, ki so namenjeni učiteljicam in vzgojiteljicam. Odnesla jih bosta naša fanta ob zaključku šolskega leta:

Nastala je kar lepa čredica slončkov.

Vandraste bunkice drugi del

Vandraste bunkice so dobile dom. Zdaj je bilo potrebno samo še zbrati vse ideje v glavi. Odločitev, da bom naredila ogrlico je hitro padla. Tudi ta odločitev, da bo daljša izvedba ogrlice je bila zelo hitra. Naslednja odločitev je bila, da bo prostor med kroglicam moral zapolniti fimo. Cincala sem le pri izbiri barve. V igri sta bili dve barvi, to je rdeča in rjava. Meni osebno je rjava barva bolj pri srcu, je pa dejstvo, da je to bolj hladna in turobna barva, taka bolj za pozimi. Zime pa imamo letos vrh glave dovolj. In tako sem se odločila uporabiti rdečo barvo.

Najprej je bilo potrebno narediti take majhne trikotničke, jih lepo oblikovati, da so vsi približno enaki, jim narediti luknjice in speči. To je bil mali družinski projekt, ker so tu pomagale vse razpoložljive roke pri hiši. In tako je izgledala prva peka:

Bilo jih je še kar nekaj, no še dve sta bili pa res.

Nato pa je danes nastopil dan, ko sem vse te moje male kamenčke in vandraste bunkice nanizala na laks in nastala je ta ogrlica:

No pa sem zaključila še drugi del naloge.

Vandraste bunkice pri meni

No pa sem dočakala tudi jaz te vandraste bunkice. Jih je včeraj prinesla Sanja, to pomeni, da so bile pri meni 6.5.2010, ampak mi časovno ni zneslo, da bi jih poslikala. No pa sem to storila danes. In tako je bila vsebina škatlice, ko je prišla k meni:

Jaz sem dodala naslednje bunkice - bunkice niso lakirane, ker sem prepustila to odločitev tisti, ki jih bo želela polakirat:

Iz škatlice pa sem vzela naslednje bunkice:

V posebno vrečko pa je bila dodata tale bunkica:

No zdaj pa škatlico zaprem, zapakiram in jutri (upam) odnesem na pošto, da gre veselo na pot.

Dodajam obvestilo, da so danes, 8.5.2010 bunkice veselo odvandrale v širni svet.

Stekleničke upanja

Danes sem si končno vzela čas in uredila nekaj slik. V službi sem zaposlila nekaj sodelavk, ki so hkrati tudi prijateljice, z izdelovanjem stekleničk upanja. Glede na to, da se vse začetnice, tako pri izdelavi stekleničk kot pri uporabi fima, so naredile fenomenalne izdelke.

Te stekleničke je izdelala Stanka:

Te stekleničke pa je naredila Ksenija:

Te stekleničke pa je naredila Mojca:

Tu pa so stekleničke, ki smo jih naredili pri nas doma. Pri izdelovanju sta poleg mene sodelovala še hčerka Eva in sin Nik. Pa tudi oči je sodeloval, sicer tako, da je izdelke fotografiral in tako, da je čuval še najmlajšega Lana.

No pa sem tudi to tehniko osvojila - limanja slik na blog.

Klavdijin izziv

Sem se odločila in se prijavila na Klavdijin izziv. V glavi že imam pripravljenih kar nekaj idej. Koliko pa je izvedljivih, bomo pa še videli. Za eno izmed idej imam pripravljen že ves material, zdaj se je potrebno le še usest za mizo in zadevo zaštartat.

Moji prvi stiki z gospodom bloggerjem

Danes sem se odločila, da tudi jaz končno ustvarim svoj blog. Zbiranje poguma, da to storim, se je vleklo zelo dolgo. In sem rekla, no pa probajmo in to je moja prva objava.